UMETNIKI IN PROJEKTI

Anne Fie Salverda

Breaking Light / Projekcija, svetlobna instalacija

Frizijska vizualna umetnica Anne Fie Salverda črpa navdih za svoja dela iz naravnega sveta, ki jo neprestano obdaja. Delo Breaking Light izhaja iz dejstva, da se približno 50 do 80 odstotkov svetovne proizvodnje kisika prek fotosinteze ustvari v oceanu. Delo črpa navdih iz odsevov na vodi in njihovega poustvarjanja na mestih, kjer bi jih najmanj pričakovali. S svojo animacijo Anne Fie vzbuja občutek čudenja ter raziskuje medsebojno delovanje vode, svetlobe in življenja, ki ga ta ohranja.

Anne Fie Salverda (1995, NL) je animatorka in vizualna umetnica iz Leeuwardena, ki jo navdušuje upodabljanje sveta okoli sebe. V svojih delih izhaja iz resničnega sveta, ga citira in preoblikuje v nove oblike, s čimer presega meje domišljije. S poetičnimi animacijami pripoveduje neverbalne zgodbe, ki ostajajo odprte za osebno interpretacijo.

Anže Kreč

Vozel / Samonapajalna svetlobna instalacija

Vozel je samonapajalna svetlobna instalacija, ki temelji na treh ročnih električnih generatorjih, s katerimi obiskovalci sami proizvajajo električno energijo. Ta je potrebna za ustvarjanje svetlobnih učinkov v LED-trakovih nad njihovimi glavami, ki so prepleteni v vozel oziroma zanko, kar omogoča neprekinjeno ciklično ponavljanje svetlobnih sledi. Več energije obiskovalci vložijo z vrtenjem generatorjev, močnejši je svetlobni učinek. Projekt simbolizira napor, ki ga kot posamezniki ali skupnost vlagamo v delovanje družbe – nenehno poganjamo sistem z lastno energijo v skoraj neotipljivi prisili, da vzdržujemo mehanizem, ki v povratni zanki oblikuje naše vsakdanje življenje. Z izvirnim prepletanjem analognih in digitalnih elementov delo odpira razmislek o smislu človekovega delovanja in obstoja ter hkrati postavlja vprašanja o avtonomiji posameznika, njegovem namenu in vlogi v širši družbi.

Anže Kreč je oblikovalec svetlobe in zvoka, scenograf, performer ter plesalec. Je inovator na področju odrske tehnike. Svojo kariero je začel v Šentjakobskem gledališču in Koreodrami kot tehnik za svetlobo in zvok, pozneje pa je kot oblikovalec svetlobe in konstruktor odrskih naprav za aerobatiko sodeloval z različnimi gledališči in festivali. V zadnjih letih deluje tudi v filmski produkciji, kjer sodeluje v različnih ustvarjalnih in tehničnih vlogah.

A/V2V

Companion Cube: Subsurface / AV instalacija

Companion Cube: Subsurface je druga edicija avdiovizualne instalacije, ki skozi video mapiranje raziskuje sodelovanje kot temelj sodobnega umetniškega ustvarjanja. Projekt združuje štiri avtorje iz Slovenije in Italije, ki skozi zvok, gibljivo sliko in prostorsko projekcijo razvijajo skupno avdiovizualno kompozicijo. Glasbena produkcija in vizualizacije nastajajo na podlagi skupnega koncepta ter se prilagajajo specifičnim značilnostim projekcijskega objekta.

Thomas Versa ustvarja potopitvena avdiovizualna okolja, v katerih povezuje rokodelske pristope in digitalne tehnologije. Virage raziskuje odnos med zvokom, gibljivo sliko ter analognimi in digitalnimi mediji skozi žive AV-performanse, instalacije in film. Črt Trkman (Terranigma) deluje na presečišču zvoka, prostora in elektronske glasbe ter ustvarja prostorske zvočne postavitve in AV-projekte. Urša Čuk (rastrLAB) ustvarja generativne vizualije, video mapiranje in potopitvene instalacije, v katerih raziskuje zaznavo, čas in nestabilnost. Stella Ivšek (VJ 5237), intermedijska umetnica, VJ-ka in soustanoviteljica kolektiva BEAM TEAM, deluje na področju živih vizualnih performansov, video mapiranja, instalacij in scenografije ter vodi platformo V2V, ki povezuje ustvarjalce na področju video umetnosti in AV-performansa.

Vizualizacije / Urša Čuk, Virage, Thomas Versa
Glasbena produkcija / Črt Trkman
Umetniško vodenje / Stella Ivšek / BEAM TEAM
Tehnična podpora: Forum Ljubljana, Slovenska kinoteka, Zavod Projekt Atol
Produkcija Društva Ljudmila, laboratorija za znanost in umetnost, s podporo Oddelka za kulturo Mestne občine Ljubljana

Damjan Šporčić

Hrana za ribe. Spet na jedilniku / Animacija

Delo temelji na drobnih plastičnih odpadkih, ki jih je avtor več let zbiral na kvarnerskih plažah, brez vnaprej določenega načrta ali količine – preprosto takrat, ko se je med preživljanjem časa v naravi ponudila priložnost. Zbrani material je bil sprva shranjen v kozarcih, tako kot se hrana shranjuje za zimo, kar je delu dalo tudi naslov – ironično besedno igro, ki preneha biti šala, ko se znajde v morju, kjer ta ista plastika dobesedno postane hrana za ribe, ki jo pogoltnejo, ker jo zamenjajo za plankton. Zbiranje je tu bolj simbolično dejanje kot rešitev – ničesar ne ustavi, le beleži tisto, kar se je že zgodilo. Ostane le material: presenetljiva raznolikost izdelkov, ki jih ljudje vsak dan uporabljajo in zavržejo, a so še dolgo po tem, ko so izgubili svojo prvotno funkcijo, prepoznavni po barvi in obliki. Za vsako barvo je bila ustvarjena ločena animacija.

Damjan Šporčić (Oblik 3) je multidisciplinarni umetnik in avdiovizualni producent iz Kvarnerja, ki je že dve desetletji dejaven na neodvisni kulturni sceni. Njegovo delo združuje videomapping, VJ-ing, scenografijo in svetlobne instalacije z ročnim delom v kamnu, lesu in drugih recikliranih materialih – dve plati istega ustvarjanja, digitalno in fizično, ki le redko obstajata ločeno. Material za dela, kot je to, pogosto najde na istem mestu, kjer preživlja večino svojega časa – v naravi, ki ga obdaja.

Jazmin Rojas Forero

Telesa znotraj drug drugega / Multimedijska instalacija

V visokogorju Kolumbije raste frailejón, rastlina, ki prek svojih listov zajema vlago iz megle, nato pa jo skozi korenine ponovno sprošča. Telesa znotraj drug drugega je instalacija, ki raziskuje odnos med frailejónom in njegovim okoljem. Steklena skleda, napolnjena z ledom in navdihnjena z notranjostjo rastline, s kondenzacijo pretvarja led v kapljice vode, ki se zbirajo v keramični skledi v obliki rastlinskega stebla. Jazmin Rojas Forero svojo skulpturo vidi kot telo, v katerem se lahko manifestira atmosfera.

V svojih instalacijah in filmih umetnica ter filmarka Jazmin Rojas Forero (1995, Kolumbija) prepleta fikcijo, znanost, nečloveške perspektive in svojo osebno željo po ustvarjanju čutnih in sugestivnih poetičnih gest. Sprejema nezahodna znanja, da bi odnos med ljudmi in nečloveškimi bitji prikazala v novi luči ter ga ponovno vzpostavila.

Lotte Beets

Opazovanja ob oseki / instalacija

Kako lahko pokrajino doživljamo z vsem telesom, ne le z očmi? Kaj se spremeni, če sedimo na isti klopi, a enkrat poslušamo klasično glasbo, drugič pa blues?

Umetniško delo Lotte Beets Observations at Low Tide ponuja edinstveno priložnost, da se za trenutek ustavimo in opazimo subtilnosti morja, ki nam običajno uidejo.Vse ploščice v instalaciji so odlitki, ročno izdelani v dveh tednih oseke v Nieuwstadu (blizu Bieruma v Groningenu). Prikazujejo drobne valove v pesku, liste morskih alg in včasih celo ostanke školjk ter majhnih živali. Vsaka ploščica nas vabi, da si podrobno ogledamo majhen del morskega dna. Skupaj pa jih je toliko, da tvorijo celotno morsko dno. Edina svetloba v prostoru prihaja iz ploščic, ki nas vabijo, da previdno hodimo med njimi.

Lotte Beets živi in dela v Groningenu na Nizozemskem. Navdušujejo jo trenutki, ko se svet neposredno vtisne v telo, ter način, kako umetnost in okolje doživljamo ne le z očmi, temveč fizično in neposredno. Gledalec je pri tem nepogrešljiv del: instalacije niso namenjene zgolj gledanju, temveč doživljanju.

Lumoskop_lab

Plastični razcvet / interaktivna imerzivna svetlobna instalacija, 2026

Plastika, nekoč simbol napredka, je postala eden najtrajnejših sledov sodobne civilizacije. Z njenim razpadanjem nastajajo mikroskopski delci, ki krožijo po rekah, jezerih in oceanih, prehajajo v zrak, tla in prehransko verigo ter vstopajo v človeško telo. Onesnaženje ni več zgolj del okolja, temveč postaja del naše biološke resničnosti.

Projekt izhaja iz raziskav gibanja mikroplastike v vodnih sistemih ter razvija likovni jezik, ki temelji na mikroskopskih strukturah mikroplastičnih delcev. Njihove likovne interpretacije so nastale na podlagi dejanskih znanstvenih vzorcev mikroplastike, razvitih v sodelovanju z raziskovalci organizacije Globe Italija. Sile, tokovi in vrtinci se prevajajo v interaktivno svetlobno okolje, kjer prisotnost obiskovalcev vzpostavlja vedno nova razmerja med telesi in delci v suspenziji.

Delci postopoma prerastejo obiskovalčevo podobo ter njegovo telo spremenijo v hibrid med človekom in sintetičnim materialom. Mikroplastika ni predstavljena kot oddaljena ekološka grožnja, temveč kot materialna sled človekovega delovanja, ki se skozi naravne procese vrača v okolje, žive organizme in človeka. Vsak delec nosi spomin svojega nastanka ter postane del nenehnega izmenjevanja med človekom in okoljem.

Plastic Bloom ne prikazuje oddaljene prihodnosti, temveč stanje, ki že obstaja. V trenutku, ko obiskovalec vstopi v prostor, preneha biti zgolj opazovalec in postane del sistema odnosov, sil in materialnih tokov, ki jih delo raziskuje.

Lumoskop_lab, umetniški dvojec, ki ga sestavljata Sendi Mango in Jurij Pavlica deluje na presečišču svetlobne umetnosti, sodobne umetnosti, znanosti in kreativnih tehnologij. V svojih delih združujeta svetlobo, generativne medije, umetno inteligenco, prostorske projekcije in zvočne krajine ter ustvarjata imerzivne instalacije in avdiovizualna okolja. Njuno raziskovanje se osredotoča na preplet naravnih procesov, podatkov in tehnološko posredovane percepcije ter odpira prostor za razmislek o okoljskih in družbenih vprašanjih.

Produkcija / DDT Trbovlje in Zavod ROR, 2026
Avtor / Lumoskop_lab
Tehnična podpora pri razvoju in izvedbi / Društvo Trbovlje novomedijsko mesto (TNM)
Razvijalec kreativnih tehnoloških rešitev TNM / Žiga Pavlovič
Posebna zahvala / Organizaciji GLOBE Italia za obsežen arhiv posnetkov mikroplastike v vodi, ki je predstavljal pomemben vir navdiha pri oblikovanju vizualne podobe projekta.

Marsja van der Ven

Lovke sprememb / instalacija

Že dolgo pred pojavom dinozavrov je našemu planetu vladala hobotnica. To fascinantno in izjemno bitje ima izredno prožno telo, ki ga poganja reaktivni pogon, lovke, s katerimi lahko voha in okuša, ter kožo, ki lahko »vidi« in posnema druge živali, celo rastline. Hobotnica ima več src in možganov, izjemno inteligenco ter se odlično prilagaja spreminjajočim se okoljem. Uspeva v segrevajočih se morjih in kljub prekomernemu ribolovu cveti v svetu, ki ga vse bolj oblikuje človek. V svoji instalaciji Marsja van der Ven poskuša ujeti številne osupljive vidike tega čarobnega bitja.

Marsja van der Ven v svoji umetniški praksi ustvarja iz ponovno uporabljenih materialov ter se giblje na meji med umetnostjo in oblikovanjem. V svoja dela pogosto vključuje stare strojne dele in druge prepoznavne jeklene predmete, ki jih preoblikuje v nenavadne in presenetljive stvaritve – včasih celo funkcionalne.

Radu Ignat

Ekološko opozorilo v svetlobi / Videoprojekcija, 2026

Videoprojekcija An Eco-Warning in Light uporablja arhitekturo stavbe kot živo platno za posredovanje nujnega okoljskega sporočila: naše zdravje je neposredno povezano z zdravjem naše vode. Koncept želi gledalca prebuditi iz pasivnosti in pokazati, da onesnaževanje ni oddaljen pojav, temveč nevidna grožnja, ki se neizogibno obrne proti našim življenjem. Presenetljiv vizualni kontrast – prehod od harmonije narave k ostrini sintetičnih barv in nazadnje k ponovnemu rojstvu – je zasnovan tako, da vzbudi globok čustveni odziv. Mikroplastika ni le odpadek v oceanih; je strup, ki prodira v samo tkivo življenja. Vendar ta spektakel presega zgolj opozorilo in ponuja tudi kanček upanja. S pomočjo očiščevalnega vala na koncu projekcija sporoča, da ima narava moč regeneracije – vendar le, če priznamo vpliv svojih dejanj. Zaključno sporočilo povzema osrednjo idejo: z zaščito vode ščitimo sami sebe.

Radu Ignat je vizualni umetnik in kipar, ki ustvarja s kovinami, in je član Zveze likovnih umetnikov Romunije. Pri svojem kiparskem ustvarjanju kot material uporablja predvsem kovino in 3D digitalno modeliranje. V mednarodnem okolju je poznan zlasti po vizualnih instalacijah in video projekcijah. Ignat je gostoval na različnih natečajih po vsem svetu in se je s projekti predstavljal na različnih mednarodnih umetniških festivalih.

Robertina Šebjanič

Odmevi brezna / večmedijska instalacija

Odmevi brezna je serija raziskovalno- umetniških projektov, ki obravnavajo ostanke (kemičnega) streliva in neeksplodiranih ubojnih sredstev (UXO) na morskem dnu. Ti ostanki preteklih vojn še danes preoblikujejo morske ekosisteme, spreminjajo kemijo vode ter posegajo v življenja ljudi in drugih živih bitij. Utelešajo obliko počasnega nasilja, ki vztraja še dolgo po koncu oboroženih spopadov. Projekt raziskuje prepletene odnose med zgodovino, geopolitiko in morskimi okolji, kjer potopljene krajine niso le območja kontaminacije, temveč tudi prostori spomina in trdoživosti. Okoljske posledice se skozi vodni stolpec, sedimente in živa telesa širijo kot zapuščine preteklih konfliktov.

Raziskava temelji na terenskem delu, ki ga je umetnica začela med rezidenco na raziskovalni ladji Tara Ocean Foundation v Baltskem morju in ga nadalje razvijala v okviru platforme MADE IN v Jadranskem morju. Projekt skozi interdisciplinarni pristop, razvit v sodelovanju z oceanografi, morskimi znanstveniki, ekologi, potapljači, ter rokodelci, prepleta večplastne narative konfliktov, ekoloških transformacij in več-kot-človeških svetov. Skozi video eseje, zvok, steklene objekte in volneno tapiserijo ter ob podpori platform za izmenjavo znanja, kot je simpozij Ocean okrog nas - Odmevi brezna delo materializira nevidne sledi počasnega nasilja ter ustvarja prostor za razmislek o ekološki škodi in skupni odgovornosti, katerih posledice se še dolgo po koncu konfliktov širijo skozi vode, sedimente in živa telesa.

Robertina Šebjanič (SI, Ljubljana) je umetnica-raziskovalka, ki deluje na presečišču umetnosti, ekologije in (geo)politike; v svoji praksi raziskuje ritme, glasove, ki naseljujejo hidrosfero skozi interdisciplinaren pristop.

Njena dela so prejela nagrade Prix Ars Electronica, STARTS Prize, Falling Walls in Re:Humanism. Bila je umetnica na rezidencah in prejemnica štipendij pri: TBA21–Ocean Space Archive, UCLA PST ART, EMAP, STARTS4Water, TARA Ocean Foundation, MADE IN Platform; njena dela so vključena v zbirke, kot je New Art Foundation (Reus).

Od leta 2023 je izredna profesorica na Akademiji umetnosti Univerze v Novi Gorici. Med drugim je predavala na Stanford University (Palo Alto), UCLA (Los Angeles), UN Ocean Conference (UNOC3, Nica), UNAM (Mexico City) in drugod. Razstavljala in nastopala je na več kot 100 mednarodnih samostojnih in skupinskih razstavah v bienalih, galerijah, festivalih in muzejih.

Produkcija / MADE IN Platform – Oaza & Drugo More (HR), 2024–2025
Zavod Projekt Atol (SI), 2024–2025
Tara Ocean Foundation (FR), 2023–2024

Umetnicai / Robertina Šebjanič

Svetovalci / dr. Nataša Rogelja, dr. Matthias Brenner, prof. dr. Jacek Bełdowski, dr. Manca Bajec

Sodelavcii / Ivanka Pasalic (steklo), Marjeta Zornada, Tanja Minarik (fotografija, video in AI), Rok Kovač
(avdio mastering), Dmitry Morozov – VTOL, David Drolc & Jakob Grčman (tehnična podpora), Neža Mekota (3D vizualizacije)

Posebna zahvala / Potapljaški ekipi Protiteroristične enote Lučko; Specialni interventni policijski enoti Reka in Osijek; inštitutu Alfred Wegener Institute Helmholtz Centre for Polar and Marine Research (AWI) – projektu REMARCO; fundaciji Tara Ocean Foundation za zagotovitev arhivskega avdiovizualnega gradiva.

Glasovi v ozadju video eseja / Prispevki udeležencev simpozija Ocean Around Us – Echoes of the Abyss, ki sta ga organizirali Robertina Šebjanič in dr. Manca Bajec v Cukrarni, Ljubljana, 25. oktobra 2024.

Zahvala Akademiji umetnosti Univerze v Novi Gorici za tehnično podporo

Vincent Westra

Krik svetlobe / Svetlobna instalacija

Morje ni prijazno okolje. Ljudje imamo nad njim le malo nadzora in smo prepuščeni na milost in nemilost vetru, dežju, megli in valovom. A že stoletja se ljudje odpravljajo na morje, da bi lovili ribe, raziskovali, gradili ali prevažali tovor.

To nas je prisililo, da poiščemo načine za preživetje in komunikacijo, predvsem pa načine, kako biti vidni. Uporabljamo megafone, vrtljive svetle luči in signale, ki dan in noč kričijo: »Tukaj sem!« Ne glede na to, ali je kdo v bližini ali ne, se signal nadaljuje. Svetilnik ne preneha oddajati svetlobe zgolj zato, ker nastopi trenutek tišine, temveč svoj žarek oddaja iz nujnosti. Projekt Krik svetlobe uteleša ta krik po pozornosti – fizični izraz človeške potrebe po tem, da bi bili videni.

Vincent Westra (1995, Nizozemska) je medijski umetnik iz Leeuwardena in član umetniškega kolektiva BSTRDS. Njegovo delo črpa navdih iz surove moči narave, ki jo prepoznava tudi v nočnem življenju in klubski kulturi. S pomočjo svetlobe, slike in zvoka raziskuje prisotnost in vidnost, hkrati pa postavlja pod vprašaj iluzijo izbire v svetu, ki ga oblikujejo mediji, algoritmi in oglaševanje.

Koncept / Vincent Westra (BSTRDS)
Design / Arnold Hingstman, Julius van der Veen (Straylightsleds)

Globe Italia, IzVRS & Kemijski inštitut
Odprti laboratorij mikroplastike

GLOBE ITALIA APS

Združenje GLOBE ITALIA APS v Italiji koordinira izvajanje mednarodnega programa okoljskega izobraževanja GLOBE, pri katerem NASA in NOAA sodelujeta kot podporni znanstveni instituciji. Program GLOBE vzpostavlja mednarodno skupnost učencev, znanstvenikov in državljanov, ki s sodelovanjem prispevajo k boljšemu razumevanju Zemljinega sistema in podnebnih izrednih razmer. Pri tem izhajajo iz opazovanj in raziskav, opravljenih v lastnem okolju, ki so vir navdiha za projekte in ukrepe.

GLOBE Italia uporablja protokol za spremljanje mikroplastike v površinskih vodah, zasnovan tako, da vključuje šole, raziskovalce in državljane. Protokol je bil razvit na Inštitutu za mejne materiale Univerze Deakin v Avstraliji v sodelovanju z Združenjem GLOBE Italia APS, ki ga je nato uvedlo v šolah v več kot 20 državah, sodelujočih v programu GLOBE.

IzVRS, INŠTITUT ZA VODE REPUBLIKE SLOVENIJE

Inštitut za vode Republike Slovenije (IzVRS) je osrednja nacionalna strokovna in raziskovalna institucija na področju upravljanja voda. S svojim interdisciplinarnim znanjem zagotavlja strokovno podporo pri oblikovanju in izvajanju vodne politike ter pripravlja strokovne podlage za zakonodajo, strateške dokumente, načrtovanje vodne infrastrukture in upravljanje vodnih virov.

Dejavnost IzVRS obsega celoten vodni krog – od kakovosti pitne vode in vodooskrbe do odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda, varovanja vodnih virov, kakovosti ter zaščite pred škodljivim delovanjem voda. Pomemben del raziskovalnega dela predstavlja proučevanje sodobnih onesnaževal, kot so mikroplastika in mikroodpadki, ter razvoj metod za njihovo spremljanje in analizo. IzVRS sodeluje v nacionalnih in mednarodnih raziskovalnih in razvojnih projektih ter povezuje znanje, podatke in inovativne rešitve za bolj odporno in trajnostno upravljanje voda. S svojim delom prispeva k varovanju vodnega okolja, zdravju ljudi ter uresničevanju nacionalnih in evropskih ciljev na področju voda.

KEMIJSKI INŠTITUT

Kemijski inštitut je mednarodno priznana raziskovalna organizacija na področju kemije in sorodnih disciplin. Ustanovljen je bil leta 1946 kot Kemijski laboratorij Slovenske akademije znanosti in umetnosti, danes pa deluje kot javni raziskovalni zavod na področju znanstvene in raziskovalno-razvojne dejavnosti.

Osnovne in aplikativne raziskave so usmerjene na področja, ki so dolgoročno pomembna tako za Slovenijo kot v svetovnem merilu: raziskave materialov, raziskave na področju ved o življenju, biotehnologija, kemijsko inženirstvo, strukturna in teoretična kemija, analizna kemija in varstvo okolja; pri čemer je inštitut usklajen s potrebami domače in tuje farmacevtske, kemične, avtomobilske in nanobiotehnološke industrije. Delo inštituta je tudi v sozvočju s prednostnimi nalogami Okvirnega programa EU za raziskave in inovacije "Obzorje 2020" / "Horizon 2020", ki postavlja v ospredje nanotehnologijo, genomiko in biotehnologijo za zdravje, klimatske spremembe, energijo, trajnostni razvoj in globalne spremembe kakovost in varnost živil ter prehrane.

Izobraževalna dejavnost sodi med pomembna področja delovanja Kemijskega inštituta.
Na inštitutu se za pridobitev doktorata znanosti v okviru programov za mlade raziskovalce trenutno usposablja 130 podiplomskih študentov, kar predstavlja okrog 34% vseh zaposlenih. S tem se Kemijski inštitut skupaj z univerzami in visokimi šolami v Sloveniji in po svetu uvršča med pomembne ustanove na področju podiplomskega izobraževanja in usposabljanja.

PROJEKT Tethys4Adrion / IzVRS, Kemijski inštitut

Projekt TETHYS4ADRION obravnava pereča vprašanja podnebnih sprememb in onesnaževanja s plastičnimi odpadki, pri čemer se osredotoča na reke kot transportne poti, ki povezujejo kopenske vire odpadkov z morskimi okolji, zlasti v jadransko-jonski regiji. Jadransko-jonsko morje se sooča z antropogenimi pritiski s strani urbanizacije, turizma, kmetijstva in industrije, zato je zelo občutljivo na onesnaževanje s strani rek.

Splošni namen projekta TETHYS4ADRION je razvoj enotnega pristopa obvladovanja onesnaženja vodotokov z odpadki v vnaprej določenih vodotokih (Isonzo/Soča, Neretva, Bojana/Bune) s posebnim poudarkom na določevanju a) identifikaciji virov, iz katerih plastični odpadki vstopajo v reke , b) praktične in izvedljive ukrepe, ki lahko preprečijo vstop plastičnih odpadkov v reke in c) politiko – zakonodajni okvir/smernice, ki podpira predlagane ukrepe za preprečevanje vnosa (plastičnih) odpadkov v vodna okolja.

Pomemben del projekta TETHYS4ADRION je tudi ozaveščanje javnosti o povezavi med ravnanjem z odpadki na kopnem, onesnaženjem rek in stanjem morja. Inštitut za vode Republike Slovenije je zato v letu 2026 izvedel posebno ozaveščevalno aktivnost, s katero je želel na preprost in nazoren način pokazati, kako lahko odpadki potujejo po reki in dosežejo morje. V ta namen je bilo v Čezsoči izpuščenih 10 GPS sledilnikov (https://www.izvrstna.si/sledilniki), ki simulirajo pot odpadkov po reki Soči. Njihovo gibanje omogočajo spremljanje poti, ki jo lahko odpadki opravijo od kopnega proti morju, hkrati pa odpira prostor za razmislek o tem, kje in kako lahko njihov vstop v vodotoke preprečimo.